VITAMIN D IN COVID-19

Intervju: asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog
Ljubljana, 9. 11. 2020

V obdobjih virusnih okužb dihal, zlasti med pandemijo covida-19, strokovna javnost veliko časa namenja mehanizmom za krepitev imunskega sistema. Da je to zelo pomembno, smo opozarjali že od začetka epidemije pri nas. V začetku novembra so bila objavljena priporočila za nadomeščanje vitamina D3 v obdobju pandemije covida-19 in v obdobjih okužb dihal. (Za to se zahvaljujem sodelavcem prof. Pfeiferjevi, prof. Ihanu in prof. Pravstu).

Vemo, da za viruse obstajajo le redka specifična zdravila in da z večino virusnih okužb opravi imunski sistem sam. Spomladi sem napisal 10 korakov v boju proti covidu-19. V 7. koraku je bila krepitev imunskega sistema z mikroelementi, v prvi vrsti z vitaminom D3, vitaminom C, cinkom in selenom. To niso čudežna zdravila, ampak močni imunomodulatorji – snovi, ki ugodno vplivajo na imunski sistem in povečujejo njegovo učinkovitost. Največ študij vpliva na imunski sistem je narejenih prav za vitamin D3. Že iz obdobja pred pandemijo obstajajo številne dvojno slepe randomizirane študije in metaanalize, ki potrjujejo pozitivne učinke vitamina D – zmanjša se pojavnost virusnih okužb dihal ali skrajša čas okužbe ali pa se zmanjšajo in ublažijo njihove posledice.

Prva točka priporočil se nanaša na zdrave odrasle ljudi, ki so poleti lahko izpostavljeni soncu. Tem svetujemo nadomeščanje vitamina D3 od oktobra do konca aprila, in sicer jemanje od 800 do 2000 IE na dan. Za zelo ogrožene posameznike (kronični bolniki, zdravstveni delavci, zelo tvegani stiki in svojci obolelih zaradi covida-19) svetujemo preventivni odmerek od 1000 do 2000 IE na dan.

Bolnikom s pozitivnim brisom na virus SARS-CoV-2 svetujemo 14.000 IE na dan 4 dni, nato jemanje tega odmerka 1-krat na teden. Pri tistih, ki potrebujejo hospitalizacijo, pa svetujemo določitev 25(OH)D3 in nato prilagoditev odmerka, enako tudi pri tistih, ki se jim stanje poslabšuje in potrebujejo zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Zakaj je za prebivalce Slovenije še posebej pomembno, da vitamin D3 nadomeščamo jeseni in pozimi?

V jesenskem, zimskem in zgodnjepomladanskem času je obdobje virusnih okužb, zlasti okužb dihal. Vzroki so večplastni. Nosni virusi ljubijo mrzlo okolje. Študije so pokazale, da je replikacija nosnih virusov pospešena v okolju, ki je 2 °C hladnejše od telesne temperature. Idealno okolje za replikacijo virusa predstavlja nos, ki je v mrzlem okolju hladnejši od telesa. Imunski sistem je ob vazokonstrikciji, kot rečemo skrčenju žilja, manj uspešen in odstranjevanje virusa je moteno. Poleti sonce tistim, ki so UVB-žarkom izpostavljeni 15 minut na dan od 11. do 16. ure, omogoča nastanek vitamina D3 v koži. Jeseni, pozimi in spomladi pa je kot sončnih žarkov takšen, da gredo skozi debelejše plasti stratosfere, zaradi česar UVB-žarki do nas sploh ne pridejo. V teh letnih časih je zato izredno veliko pomanjkanje vitamina D. Vitamin D je pomemben imunomodulator in vpliva tako na prirojeno kot na pridobljeno imunost. Zato poleti pri nas ni pomembnih virusnih okužb, na južni polobli pa v istem času potekajo različne epidemije, od gripe naprej. Zdravilen učinek zdrave izpostavljenosti soncu poznamo že iz Hipokratovih časov.

Kako vitamin D ščiti naš imunski sistem?

Vitamin D ima ogromno mehanizmov v imunskem sistemu, kar potrjujejo številne študije. Vpliva tako na prirojeno kot na pridobljeno imunost.

Ena od najpomembnejših vlog v prirojeni imunosti je vpliv na makrofage, to je na celice, ki požirajo mikroorganizme. Vitamin D ima vlogo tipke za vklop. Je jedrni faktor za prepisovanje genov za tvorbo naravnih protimikrobnih učinkovin, kot sta katelicidin in betadefenzin, s katerimi lahko makrofagi uničijo bakterije in viruse. Pri pridobljenem imunskem sistemu pa vitamin D ublaži imunski odziv, tako da ni preburen. Ena od njegovih najpomembnejših nalog je ublažitev citokinskega viharja, ki je prav pri covidu-19 tako usoden. Poleg tega je vitamin D pomemben pri obnovi alveolarnih celic.

Številne raziskave dokazujejo pozitiven učinek nadomeščanja vitamina D pri bolnikih s covidom-19. Kateri učinek bi še posebej izpostavili?

Med pandemijo covida-19 je bilo objavljenih več kot 45 izvirnih člankov, povezanih s študijami. Nekaj je ekoloških študij, ki potrjujejo vzročno povezanost med geografsko lego dežel, UVB-žarki ter obolevnostjo in smrtnostjo njihovih prebivalcev zaradi covida-19 v povezavi s serumskimi nivoji vitamina D. Ogromno je retrospektivnih opazovalnih študij. Ameriška študija na več kot 190.000 preiskovancih je dokazala, da je pri posameznikih z normalnimi nivoji vitamina D manjše tveganje za okužbo z virusom SARS-Cov-2. Številne opazovalne študije so pokazale, da je pri posameznikih s covidom-19, ki so imeli ob sprejemu v bolnišnico pomanjkanje vitamina D, večje tveganje, da bo potrebno zdravljenje v enoti intenzivne terapije, večja je tudi smrtnost.

Pomembni so izsledki prve interventne randomizirane španske študije, ki je na 76 bolnikih s pljučnico zaradi covida-19 dokazala, da dodajanje vitamina D močno zmanjša tveganje za zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Izmed 50 bolnikov, ki so prejeli vitamin D, je le eden potreboval intenzivno zdravljenje in vsi so preživeli. Izmed 26 bolnikov, ki vitamina D niso prejeli, je intenzivno zdravljenje potrebovala polovica in dva sta umrla.

Pri katerih skupinah obstaja tveganje za pomanjkanje vitamina D, zaradi česar bi bilo nujno nadomeščanje vitamina D, sploh v obdobju povečanega števila virusnih okužb dihal?

Skupine z večjim tveganjem za hujše posledice okužb dihal in tudi covida-19 močno sovpadajo s skupinami z večjim tveganjem za pomanjkanje vitamina D. To so starostniki, oskrbovanci domov starejših občanov, osebe s čezmerno telesno težo, kronični bolniki, bolniki z zvišanim krvnim tlakom, sladkorni bolniki, rakavi bolniki, nosečnice, temnopolti in drugi.